Otočani s Hemsöja
Strindberg, August
Romaneskna “kmetska slika” iz leta 1887 je psihološko naturalistične narave, s pridihom humorja. Ne gre pa brez tragike, značilne za avtorja – dramatika, pripovednika in slikarja -Avgusta Johana Strindberga.
Avtor z naturalističnim pristopom, ki ga med drugim zaznamujejo številne nadrobnosti iz švedske favne, flore in predvsem ribištva, je ustvaril večplasten in nazoren opis izoliranega otočka v neprijaznem severnem morju. Prav takšni opisi so bili pri srcu tudi finsko-švedski avtorici Tove Jansson.
Ironično je, so prebivalci otoka naposled avtorju radikalno odrekli gostoljubje prav zaradi romana, v katerem jih je ovekovečil. V prikazu značajev in zgodbe same je posegel po umetniški svobodi, kar so mu prebivalci prototipa vdovinega sina “Gusteljna” zamerili in nikoli odmerili.
Z zgodbo pa je postavljen spomenik otoku in otoški družbi, ker preživi in je v svojem bistvu zdrava. Prišlek Carlsson pa navkljub domiselnosti in bogatim izkušnjam na koncu odpove. Enostavno se mu računica ne izide. Mesto je prikazano kot zadušljivo in neprijazno okolje. Od tam prihajajo nezanesljivi obiskovalci.
Avtor se iskreno navdušuje nad domačo zemljo, zato je knjiga še danes priljubljeno berilo na Švedskem.
Tako, kot Cvetje v jeseni na Slovenskem. . .
