Družba potrebuje popolne mame, ki so razumevajoče, nasmejane in vedno na razpolago. Slabim da še eno priložnost, ki pa se zdi, da je nedosegljiva.

Vsak ima kdaj slab dan. Hudo je, ko te pri tem dobijo. Frida je živela sama z dveletno hčerko. Kratek odmor za kavo in skok v službo je bilo dovolj, da jo je soseda prijavila socialni službi. Od takrat naprej se ji je življenje začelo sesuvati. Na sodišču so razsodili, da ni dobra mama. Zato so jo z drugimi starši s podobnimi zgodbami vključili v program Šola za dobre mame. Namesto svojih otrok so dobili robote, v katere je bila vgrajena umetna inteligenca. Z njimi so opravljali vzgojne naloge. Če niso bili uspešni, so jim prepovedali tedenske telefonske klice z svojimi otroki. Šteli so število in dolžino objemov, očesne stike, merili spremembe v možganih. In konec … srhljiv kot ves roman.
Roman je fantastična zgodba, vendar sem pri branju dobila pomisleke, da bi se lahko v svetu, ki postaja vse bolj nor, spremenila v realnost.
Jessamine Chan je ameriška pisateljica, Šola za dobre matere je njen prvenec.

Silva Kos

nazaj na seznam