Roman o teži, ki deformira življenja in usode ljudi v totalitarnih režimih.

Alena Mornštajnova (1963), priznana češka pisateljica in prevajalka, ki jo poznamo že zaradi izvrstnih romanov Hana in Tiha leta, ponovno navdušuje s čustveno, a hkrati brutalno zgodbo o razmerah po češki revoluciji leta 1989. Družbenokritični roman skozi zgodbo družine oziroma natančneje dveh ženskih likov, matere in hčere, preigrava alternativni potek zgodovinskih dogodkov in se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če komunistični režim ne bi padel in bi le še okrepil svojo oblast.

Preko pisem, ki jih na dvajset let zaporne kazni obsojena mlada mamica piše svoji štiriletni hčerki, spoznamo njeno neskončno hrepenenje in upanje na snidenje. Teža, ki deformira življenja in usode ljudi v totalitarnih režimih, je še siloviteje prikazana skozi oči male Magde, ki ji je z nasilnim razdrtjem družine odvzeta pravica do srečnega in brezskrbnega otroštva.

Avtorica se spretno približa realnosti in stke vzdušje, ki ga lahko razumemo kot svarilo sedanjih razmer in krepitve podobnih režimov. Čeprav gre za kritičen pogled na grozote državne represije, pa je roman vendarle tudi zgodba o neskončnem čakanju in upanju, ki ohranja pri življenju, in ubeseditev želje po svobodi, ki ni tako samoumevna, kot se nam zdi, zato je treba zanjo tudi skrbeti.

Barbara Klinar

nazaj na seznam