Kakor komu drago
Tanizaki, Jun’ichiro
za ljubitelje japonske literarne klasike
Kaname in Misako sta na pragu ločitve. Glede tega sta si enotna, opraviti pa imata z družbenimi normami v japonski družbi 20-ih letih prejšnjega stoletja, ki se spogleduje z zahodom, a je v marsičem še zelo tradicionalna. V želji, da bi ohranil čast vpletenih, Kaname odlaša.
Tanizaki je, ker je ostal svojevrsten in zvest svojemu ustvarjanju, ne glede na takratni literarni tok, zapustil sliko Japonske, zamrznjene v svojem prav posebnem obdobju zgodovine. Ostal je zvest tudi tradicionalnemu slogu japonščine. (Njegova predanost jeziku je vidna tudi v dejstvu, da je roman Princ in dvorne gospe iz japonščine 11. stoletja prevedel kar trikrat.) Že uvodoma predstavi zvrst lutkovnega gledališča s pevcem – ningjo džoruri –, tekom romana pa izpostavi skeptičnega Kanameja tudi drugi lokalni različici džorurija. Tako izvrstno ponazori trenja sil v družbi, odnosih in odlično izrisanih likih, ki si oblikujejo svoja mnenja. In ga lahko tudi spremenijo. Kakor komu drago pač.
