![](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/11/meni_ikona.gif)
![ocena ocena](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/07/stary.png)
![ocena ocena](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/07/stary.png)
![ocena ocena](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/07/stary.png)
![ocena ocena](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/07/star.png)
![ocena ocena](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/07/star.png)
![](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/12/quotes.jpg)
![](https://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2013/12/quotes2.jpg)
Popisuje dogajanja, ki jim je bil priča ali pa je zanje slišal. Prihajalo je do več ugibanj, kako se je kuga širila, to pa so izkoristili tudi zaslužkarji, ki so z raznimi metodami zagotavljali zaščito pred kugo in ozdravitev le-te. Zaradi velikega strahu pred njo so ljudje poblazneli, drugi pa so to izkoristili in ropali zapuščene hiše. Ljudje so lahko umirali v mukah, ali pa so se samo zgrudili sredi ulice brez vedenja, da so bili okuženi. To in še več nam nazorno Defoe opiše v romanu, ki pa se začne v drugi tretjini veliko ponavljati, zato postane nekoliko dolgočasen za branje.