Zgodba, ki prestopa meje med resničnostjo in fantazijo.

Katarina Marinčič (1968), pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka iz francoščine, je v svojem že petem romanu prestopila meje med resničnostjo in fantazijo, pri čemer je nekatere avtobiografske elemente pripisala Emilu, 50-letnemu pisatelju, ki se na kolesarskem izletu odloči prenočiti v domu na prelazu.

Druženje z osebjem in domačini za točilnim pultom ga hkrati privlači in odbija. Po neurju, ki se izkaže za uničujoč vetrolom, in skrivnostnem srečanju z žensko s srebrnim očesom, ki je v resnici nihče ne pozna in katere obstoj je prejkone le plod njegove domišljije, pa spozna, da je le nezaželen tujec.

Dogajanje je prepredeno z notranjimi dialogi, bistroumnimi opazkami in premisleki, ki dajejo branju poseben pečat in nakazujejo junakovo oz. pisateljičino globlje dojemanje sveta. Lepljenka z elementi mistike in skrivnosti je hkrati zahtevno, a tudi nadvse vabljivo branje, ki pa se izteče v konec, ki to ni.

Barbara Klinar

nazaj na seznam