“Reke plešejo v ritmu življenja, a mrtvi ne plešejo” (str. 86)

Glavni junak in pripovedovalec zgodbe Dylan pravi: “Moja zgodba je preprosta, Koy. Nikjer nisem mogel najti službe kot predavatelj, pa sem se oprijel tega, kar sem pač znal – kmetovanja. Toda, kot si zelo prikladno omenila, nisem kaj prida kmet. Vsaj ne še. In tako me je iz več razlogov moja žena, s prijazno pomočjo Amosa, prijavila na vaš kolidž. In zdaj sem tu.” (str. 134)
A zgodba Dylana in njegove žene Maggie ni preprosta. Kot niso preproste zgodbe njegovih učencev in njegovega prijatelja Amosa.

Roman, ki se dotakne srca. Priporočam.

Avtorja poznamo že po romanih Gora med nama in Ko črički jokajo.

Metka Repinc

nazaj na seznam